Objavljeno

Zgodovina gin tonic-a

Gin je navdušil svet in je med najbolj priljubljenimi žganimi pijačami na svetu. In z ginom pride tonik. En brez drugega ne gre. Ampak, kdo je bil prvi, ki je ti dve pijači zmešal skupaj? Klasična pijača gin tonik je med najbolj priljubljenimi na svetu. Ima edinstveni okus in izredno lahko ga je pripraviti. Vse, kar potrebujete, je gin, tonik in kos limone. 

Ampak poznate zgodbo, ki se skriva za gin tonikom? Zgodba je zelo zanimiva in nam razkrije, da je ravno gin tonik pomagal, da so Britanci zavladali Indiji. To pa ni vse. Za okusom gin tonika se skriva kemija in nam razkriva, zakaj je le-ta tako dober. 

Zgodovina tonika

Zgodba pravi, da so španski kolonisti v zgodnjem 17. stoletju odkrili, da lubje perujskega kininovca zdravi malarijo. Ker je lubje tega drevesa zdravilo in blažilo veliko bolezni, so ga želeli uvoziti v Evropo, vendar so to Perujci prepovedali.

Najučinkovitejša sestavina v lubju je kinin. Leta 1817 sta francoska znanstvenika odkrila postopek za pridobivanje kinina iz lubja. Od takrat dalje je bil na voljo prah iz kinina, ki je zdravil malarijo. Ravno ta prah so britanski vojaki zmešali z vodo, da je nastal tonik.

Na začetku je bilo največ kinina pridobljenega iz dreves v Peruju. Nato so v 60. letih 19. stoletja pretihotapili semena in jih prodali Nizozemcem. Ti so zasadili plantaže na Javi in v Indoneziji in tako prevzeli celotno oblast nad trgom. Med 2. svetovno vojno so Japonci zavzeli Javo. Tako je začel kinin postopoma primanjkovati. Da bi preprečili pomanjkanje kinina, so iskali druge rešitve in poskušali izdelati umetni kinin. Kar jim je na srečo tudi uspelo. Po vojni so velike podjetja, ki so proizvajale tonik, za svoje napitke začela  uporabljati umetni kinin.   

Tonik je tako izgubil najosnovnejšo sestavino. Še danes večina znamk uporablja umetni kinin, ponaredek sladkorja in ostale umetne sestavine. Vodilne blagovne znamke tonika so se vrnile k tradiciji in uporabljajo naravni kinin.

Kdaj se je pojavil prvi tonik v steklenici?

Leta 1858 je Erasmus Bond naredil prvi komercialni tonik. Kinin je zmešal z različnimi okusu, dodal je vodo in natrijev karbonat. To je poimenoval »Izboljšana tonik tekočina«. Pijača je postala prava senzacija in uspeh. Leta 1870 je Schweppes naredil podobno in pijačo poimenoval Indijanski kinin tonik.

Še posebej v Britaniji je ustekleničeni tonik postal zelo priljubljeni. Danes lahko najdeš različne vrste in okuse tonikov. Še vedno obstajajo toniki, ki so poimenovani na podlagi zgodovine in našega vedenja o razvoju tonika. Tako na primer najdemo znamko Fever Tree (poimenovano po kininovcu, ki je preprečeval vročino) in znamko Erasmus Bond (po človeku, ki je prvi ustekleničil tonik). Tonik, kot ga poznamo danes, je dosti manj grenek od prvotnega tonika. 

Zgodovina gina

Gin je brezbarvno žganje, izdelano iz fermentiranega žita in različnih rastlin, zelišč in sadja. Po zakonu mora biti ena od sestavin tudi brin. V bistvu ima gin zelo podobno osnovo kot vodka, le da svoj karakter pridobi s ponovno destilacijo, v kombinaciji z različnimi naravnimi sestavinami, največkrat z agrumi. Tako kot pri toniku obstaja tudi ogromno različnih vrst gina. Pravilo je, da dokler je dovolj močan in ima okus po brinu, lahko temu rečemo gin. 

Nekateri verjamejo, da so v 11. stoletju italijanski menihi delali poskuse z brinovimi jagodami. Sčasoma je nastala pijača, podobna ginu. Spet drugi verjamejo, da je bil gin prvotno narejen kot zdravilo za črno smrt. Vendar bolj zanesljivi viri iznajdbo gina pripisujejo nizozemskemu zdravniku, ki je na sredini 17. stoletja naredil zdravilo za trebušne in ledvične težave. Zdravilo je bilo narejeno na podoben način, kot danes delamo gin. Imelo je tudi podobne sestavine.

V 17. stoletju je v Angliji takratni kralj gin razglasil za uradno pijačo dvora. Zakoni so bili tako svobodni, da je lahko kdorkoli destiliral gin. Vse to je privedlo do prekomernega pitja, zato so zapisali nove zakone in omejili destiliranje gina.

Vse do 20. stoletja so ginu dodajali terpentin. Ta je dal ginu lesnat okus, ki je lepo poudarjal aromo brina. Znano je tudi, da so med 30-letno vojno angleški vojaki na Nizozemskem pili gin, da so se pred bitko umiril. Čeprav ne moremo z gotovostjo trditi, kdo je prvi naredil gin, pa smo prepričani, da so Angleži tisti, zaradi katerih je postal priljubljeni.  

Nastanek kultnega koktajla gin tonik

Vse se je začelo na začetku 19. stoletja, ko so bili britanski vojaki v Indiji. Malarija je bila zelo razširjena bolezen in zdravniki so za blaženje simptomov predpisovali lubje kaninovca. Kinin je zelo grenek, zato so ga vojaki zmešali z vodo, sokom limone in sladkorjem. Za zmanjšanje bolečin so dodali še gin. Včasih so dodali limeto ali limono. In tako je nastal gin tonik. Vojaki so tako zdravilo spremenili v koktajl. 

Zakaj je gin tonik tako dobrega okusa?

Gin tonik ima prav poseben okus. Ta pijača je grenka, vendar je nekako zmagovalna mešanica in je všeč večini prebivalstva. Ko gin zmešamo s tonikom molekule v ginu privlačijo podobne molekule v toniku. Tako te molekule tvorijo neko celoto, ki gin toniku da poseben okus. Lahko naredite tudi en zanimiv poskus. Natočite si kozarec tonika in ga poskusite. Nato v ta kozarec dodajte malo soli, premešajte in še enkrat poskusite. Tonik bo manj grenek. Zanimivo, kajne?

Objavljeno

Slovenski gin iz destilarne Petriot prejel zlato priznanje

Najboljši slovenski gin

Že prvi gin iz slovenske destilarne Petriot zlat! Gre za zelo lep in harmoničen London dry slovenski gin. Izdelan  je iz kakovostnega osnovnega alkohola z uravnoteženimi aromami z brinjem na čelu in prijetnim pookusom.

Gre za zelo lep in harmoničen London dry. Izdelan je iz kakovostnega osnovnega alkohola z uravnoteženimi aromami z brinjem na čelu in prijetnim pookusom.” Tako je bila soglasna komisija osmih slovenskih strokovnjakov na področju žganih pijač in gostinstva, ko je Petriot gin Zeleni Jurij na festivalu Gin&Brin v Dutovljah razglasila za prejemnika zlatega priznanja v kategoriji ginov London dry. Zanjo je značilno predvsem to, da se v procesu uporabi samo aromate, po destilaciji pa se doda le še voda. Zeleni Jurij ob tem vsebuje še tipično belokranjske sestavine, s katerimi se poklanja dediščini in tradiciji Bele krajine.

Veseli nas, da smo tudi pri strokovnjakih za žgane pijače dobili potrditev, da to, kar Zeleni Jurij obljublja z vonjem, dostavi tudi z okusom,”. Tako pravi Jurij Petruna, ustanovitelj mikrodestilarne Petriot, najmlajše destilarne z zlatim priznanjem s festivala. Harmonije vonja in okusa ne moreš ujeti čez noč. Razvijanje okusa gina in dodajanja pravega razmerja naravnih zelišč lahko traja tudi nekaj mesecev, pravi Petruna. “Po destilaciji mora slovenski gin nekaj tednov stati, da se voda, alkohol in eterična olja povežejo. Nato reduciraš sestavino, ki te pri okušanju zmoti, ali dodajaš tisto, katere intenzivnost pogrešaš. Tako pravi zlati destilar in hkrati poudarja, da je za kakovosten destilat izjemno pomembna tudi tehnološka oprema.

Mlada slovenska destilarna Petriot.

V mikrodestilarni Petriot za proizvodnjo avtentičnega slovenskega gina uporabljajo robotizirane destilatorje. Te sodijo v sam tehnološki vrh. Tako da je doseganje kakovosti gina ob pravem razmerju naravnih sestavin tudi posledica najboljše opreme, ne skriva ustanovitelj Petriota. Ravno zato že načrtuje širitev proizvodnih kapacitet. Obenem pa razvija nov okus gina. Prav tako skrbno izbranimi sestavinami, ki bodo znova poskrbele za izviren okus in se poklonile še eni slovenski pokrajini. Kateri, naj še ostane skrivnost, bo pa za sladokusce dodana skrivnostna sestavina zagotovo lepo presenečenje, obljublja zlati destilar.

V prvi vrsti namreč želi proizvajati avtentičen slovenski gin unikatnih okusov, skozi katerega bi edinstvene slovenske pokrajine spoznavali tudi tujci. Udeležba na festivalu Gin&Brin minuli konec tedna v Dutovljah je bila zato odlična priložnost, da so dobili množičen odziv tako obiskovalcev festivala kot tudi strokovne javnosti. Veseli ga, da se festival iz leta v leto razvija tudi po strokovni plati in poleg okušanja destilatov ponuja vedno več programa, kjer se obiskovalci lahko izobražujejo o zgodovini in tradiciji gina, pa tudi sami destilaciji in aromatih. “Odlična organizacija, publika, dobra glasba in sam ambient v Dutovljah naredijo festival Gin&Brin resnično nekaj posebnega, da se o njem lahko govori samo v presežkih,” je še o izkušnji sodelovanja na festivalu, tokrat kot destilar, povedal ljubitelj gina in ustanovitelj mikrodestilarne Petriot Jurij Petruna.

Gin&Brin festival, Dutovlje – praznik slovenskega gina.

Na festivalu Gin&Brin se je sicer letos predstavilo 18 destilarjev gina in brinjevca. Na ocenjevanje v šestih kategorijah žganih pijač pa so se lahko prijavili tudi destilarji, ki svoje blagovne znamke še nimajo na trgu, je povedal Jure Krstan, organizator ocenjevanja v okviru festivala. Dodal je, da so bili pri ocenjevanju člani komisije ob vonju in okusu pozorni še na vizualni vtis. Po okušanju pa je vsak ocenjevalec dodal še svoje mnenje o celotni izkušnji degustiranja pijače. “Pri oceni gina Zeleni Jurij so bili ocenjevalci zelo enotni,” je še o zlatem ginu v  kategoriji London dry dejal Krstan.

Objavljeno Leave a comment

Petriot gin kot poklon slovenskim pokrajinam

Slovenski Gin

Da je bila navdih za prvo serijo Petriot gina ravno Bela krajina, ni naključje. Belokranjska tradicija namreč z jurjevim, priljubljenim praznikom pomladi na Slovenskem, praznujejo god sv. Jurija, ki po ljudskem izročilu prinaša pomlad, obilje, srečo in veselje. To tradicijo v ginu Zeleni Jurij izražajo lokalne sestavine, predvsem brezova voda, o ljudskem običaju, ki ga je vodil pri razvoju belokranjskega gina pripoveduje Jurij Petruna, ustanovitelj mikrodestilarne Petriot.

Okusi Petriot ginov bodo izražali značilnosti pokrajin

Posebnost Petriot gina je namreč ravno v tem, da so sestavine lokalne, povsem naravne in ekološko pridelane. “Skrbno izbranim brinovim jagodam s slovenskega Krasa dodajamo zelišča, ki jih poiščemo v različnih slovenskih pokrajinah. Tako sestavljamo izvirne kombinacije okusov”. Tako pripoveduje Petruna, sicer Belokranjec, ki že leta živi in dela v Ljubljani, kjer je postavil tudi svojo mikrodestilarno avtentičnega gina.

V belokranjski seriji ginov bo Zelenemu Juriju sledila še izdaja, poimenovana Lepa Anka. Gre za še en prepoznan lik belokranjske folklore in kola, plesnega izročila, ki ga ne najdemo nikjer drugod v Sloveniji. Arome, ki bodo bogatile Lepo Anko, naj še ostanejo skrivnost. Brez dvoma pa bodo sestavine skrbno izbrane, kombinacije okusov pa znova izvirne, obljublja Petruna. “Vsi craft gini iz destilarne Petriot so zasnovani z mislijo na tiste, ki cenijo avtentičnost in želijo poskusiti izvirne okuse slovenskega gina. Želimo si, da si ljudje vzamejo trenutek zase in uživajo v aromi, vonju in okusu prvega belokranjskega gina,” dodaja ustanovitelj mikrodestilarne Petriot.

Slovenijo bodo skozi craft gin spoznavali tudi v tujini

Razvoj novega okusa gina traja nekaj mesecev, razlaga Petruna. Dodaja, da celotni proizvodni proces gina, od izbora surovin, tehtanja do pakiranja izdelkov poteka ročno, avtomatiziran je le postopek destilacije, saj na ta način zagotavljajo kakovost gina. Vse ostalo je pri ginu stvar raziskovanja in ustvarjalnosti, pripoveduje Petruna, po izobrazbi informatik, na področju gina pa navdušen samouk. Po letih raziskovanja proizvodnega procesa, preizkušanja različnih arom in kombinacij zelišč je bila tako odločitev za odprtje lastne destilarne Petriot precej enostavna.

V njej želi Petruna v prvi vrsti proizvajati avtentičen slovenski craft gin. Gin unikatnih okusov, skozi katerega bi edinstvene slovenske pokrajine spoznavali tudi tujci. Kasneje pa nameravajo v ponudbo dodajati tudi druge produkte, značilne za slovensko okolje. “Dolgoročno stremimo v izvoz in oblikovanje prepoznavne blagovne znamke, ki slovi po kakovosti svojih izdelkov in lokalni avtentičnosti,” o načrtih za mikrodestilarno Petriot pravi njen ustanovitelj Jurij Petruna.