Akvavit
Ime te znane skandinavske žgane pijače izvira iz latinskih besed aqua vitae, kar pomeni voda življenja. Že v prvih destilarnah so verjeli, da je žgana pijača zdravilna tekočina, s katero so zdravili marsikatere bolezni in lajšali bolečine.
Med bolj poznane žgane pijače Slovenci zagotovo ne bi uvrstili akvavita, se pa akvavit znajde na
seznamu najbolj prepoznavnih pijač Skandinavije. Ime te znane skandinavske žgane pijače izvira iz latinskih besed aqua vitae, kar pomeni voda življenja. Že v prvih destilarnah so verjeli, da je žgana pijača zdravilna tekočina, s katero so zdravili marsikatere bolezni in lajšali bolečine. Nekoč so verjeli, da z zelišči bogat alkohol odganja bolezni in lajša starost, danes a se uporablja predvsem pri urejanju prebave.
Kaj je akvavit (aquavit)?
Akvavit je destilirano žganje svetlo rumene barve z nekje 40-45 procenti alkohola. Akvavit je destiliran primarno iz žita (tudi iz krompirja), ponovno destiliran z dodanimi zelišči od katerega je primarna kumina. Lahko je ustekleničen brez predhodnega staranja, lahko pa tudi odleži v lesenem sodu, kjer pridobi značilno barvo. V osnovi je narejen podobno kot gin, vendar tukaj primarne vloge ne prevzamejo brinove jagode temveč kumina. Okus mu lahko obogatijo različne začimbe in zelišča, kot so limonina in pomarančna lupina, kardamom, janež, koper in komarček.
V skandinavskih državah se akvavit postreže v majhnih kozarcih s pecljem. Natočijo ga čistega in ohlajenega. Tako postreženi se zelo prilega prigrizkom in sendvičem. Nekateri pivci akvavita imajo raje, če ga dobijo v majhnih kozarcih za žganje, saj je okus akvavita zelo specifičen in močan. Ljubitelji akvavita le-tega raje pijejo počasi, med pitjem uživajo, počasi okušajo vse arome, ki jih ponuja akvavit, in se predajo vonju in okusu te žgane pijače. Nekateri pijejo ohlajen akvavit, spet drugi toplega, eni ob njegovem okusu uživajo, spet drugi ga splaknejo s pivom… V nasprotju z ginom, ki je svež in se okušajo arome zelišč in citrusov, je akvavit bolj suho žganje. Staranje akvavita v sodih pa nam doda malo sladkobe in okusa po oreščkih.
Aroma in botanika
Okus akvavita se od regije do regije razlikuje, vsem je pa skupen okus po kumini in kopru. Aromo akvavitu dajejo različna zelišča in začimbe, ki so odvisne od lokalnih želja in kuhinje. Tako na primer Švedi in Danci akvavit destilirajo iz žita, Norvežani pa tradicionalno iz krompirja. V danskem akvavitu se bolj čutijo koper, koriander in kumina, uživajo pa ga kot aperitiv ob opoldanskem kosilu. Švedski akvavit ima bolj okus po janežu in koromaču ter ga pogosto splaknejo s pivom. Povsem drugače pa je na Norveškem, kjer naj bi akvavit srkali počasi in s tem izkusili raznolikost vonjev in arom, kot sta kumina in lupina citrusov.
Ta tekočina življenja je pri nas narejena iz brinovih jagod in je tako po definiciji gin. Zaradi prevladujočega okusa kumine pa spada med akvavite. Če imate radi vonj po svežem rženem kruhu, grenko-sladki okus kumine in sveže arome dodanih zelišč, si razvajajte brbončice z našim ginom Lepa Anka.
